Ribnik Vrbje

Ribnik Vrbje je pravo zatočišče za ptice, opaženih je bilo že več kot 170 vrst, ribnik v južnem delu spada med območje Natura 2000.

Južno od Žalca, tik ob Savinji, se nahaja zanimivo zavarovano območje, katerega osrednji del je Ribnik Vrbje. Meri dobrih 13 ha in je v tem delu doline največja stoječa voda. V ribniku poteka vzreja toplovodnih vrst rib - krapovcev. Ribnik pa ima tudi bogato floro in favno. Med slednjo najbolj izstopajo ptice - kar preko 170 vrst jih je bilo že opaženih tod.

Okoli Ribnika Vrbje je speljana zanimiva, 3 km dolga ekološka učna pot, ki je prehodna v vseh letnih časih. Ob ribniku je delno ali v celoti speljanih tudi še nekaj drugih tematskih poti - hmeljska pot, pot ob Savinji, srčna pot. 
Ob Ribniku Vrbje se nahaja Ponirkov info center, ki je ob lepem vremenu odprt med aprilom in oktobrom, je tudi prizorišče otroških delavni. Tu si lahko tudi izposodite palice za nordijsko hojo, popijete kakšen sok ali kavo, otroci pa uživajo v igranju na igralih. 
Občudujete lahko tudi galerijo na prostem - skulpture iz lesa ki jih je ustvaril Vinko Kovačec.

Natura 2000

Biotska raznovrstnost je raznovrstnost organizmov, ki vključuje raznovrstnost znotraj vrst in med vrstami, gensko raznovrstnost ter raznovrstnost ekosistemov. V zadnjih desetletjih se kaže trend zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Urbanizacija, infrastruktura, intenzivno kmetijstvo ter druge človekove aktivnosti so pripeljale do izgube ali zmanjšanja pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov. Leta 1992 je bila zato na okoljski konferenci Združenih narodov v Rio de Janeiru sprejeta konvencija o biotski raznovrstnosti. Konvencija je temelj varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti tudi v Evropi, katere glavni steber predstavlja mreža območij Natura 2000.

Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, namenjeno ohranjanju evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Združuje in povezuje dva tipa območij. Prva so posebna območja varstva (SPA) opredeljena na podlagi Direktive o pticah, druga pa posebna varstvena območja (SAC) opredeljena na podlagi Direktive o habitatih. Obe direktivi imata seznam redkih in/ali ogroženih habitatnih tipov in vrst, na podlagi katerih so območja opredeljena. Celotni seznam vsebuje več kot 170 habitatnih tipov in okoli 900 vrst.
Osnovni cilj Nature 2000 je, da države članice Evropske unije zagotovijo ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatov, uvrščenih na seznam direktiv. To pa ne pomeni, da je dejavnost človeka na teh območjih izključena. Zagotoviti je potrebno trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škodi potrebam prihodnjih.
Biotska raznovrstnost in ohranjenost narave sta v primerjavi z večino evropskih držav v Sloveniji zelo veliki. V Sloveniji se pojavlja 109 vrst ptic iz seznama Direktive o pticah ter 140 vrst rastlin in živali s seznama Direktive o habitatih, prav tako se v Sloveniji nahaja 61 evropsko pomembnih habitatnih tipov. To je bila tudi osnova za določitev 26 območij za varovanje ogroženih vrst ptic in 260 predlaganih območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov. Območja Natura 2000 skupno pokrivajo dobrih 35% slovenskega ozemlja.
Območje Savinja pri Žalcu sodi z dobrimi 51 ha med manjša območja Natura 2000 v Sloveniji. Opredeljeno je bilo zaradi ohranjanja ugodnega stanja dveh vrst rib - pohre (Barbus meridionalis) in sulca (Hucho hucho) ter habitatnega tipa "Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njenih bregov".
Za financiranje območij v omrežju Natura 2000 ni enotnega sistema. Na voljo so različni finančni viri, od sredstev za razvoj podeželja, okoljskih podpor za kmetijstvo do projektov, ki podpirajo dejavnosti trajnostnega razvoja iz strukturnih skladov. Ohranjena narava lahko pomeni tudi velik razvojni potencial, ki ga je mogoče doseči med drugim tudi z ustreznim povezovanjem kmetijstva, turizma in ohranjenostjo narave. Prav v tem pogledu je lahko Natura 2000 dodatna spodbuda, saj lahko kot blagovna znamka opozarja na območja, kjer je še moč »uživati« v neokrnjeni naravi.

Dodatne informacije o projektu Natura 2000 lahko dobite na spletnih straneh Zavoda RS za varstvo narave  in www.natura2000.gov.si/ , na spletni strani www.arso.gov.si pa si lahko ogledate Interaktivni naravovarstveni atlas z vrisanimi območji Natura 2000.

Varstvo narave 

Namen varstva narave je ohranitev biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov, in sicer raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko raznovrstnost ter raznovrstnost ekosistemov.

Naravne vrednote so vsa naravna dediščina na območju Republike Slovenije, kamor spadajo: geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Več o varstvu narave v Sloveniji in po svetu si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Raziskava zasedenosti gnezdilnic v okolici Ribnika Vrbje

Določene vrste ptic gnezdijo le v drevesnih duplih in drugih podobnih strukturah v naravi kot so različne niše, špranje, rovi, luknje, poleg  tega pa tudi v številnih antropogeno nastale tvorbah, ki omogočajo gnezdenje v vsaj delno zaprtem prostoru. Ker so primerna dupla zaradi pomanjkanja starih dreves danes vedno redkejša, lahko nekaterim vstam ptic pomagamo z nameščanjem gnezdilnic (GEISTER 1977). Nekatere vrste duplarjev danes uvrščamo med ogrožene vrste tako v Sloveniji  kot tudi Evropi, eden od vzrokov ogrožanja pa je prav pomanjkanje primernih mest za gnezdenje (UR. LIST RS  ŠT. 82/2002, BIRDLIFE INTERNATIONAL 2004, BAUER et al. 2005). Z nameščanjem gnezdilnic in opazovanjem dogajanja lahko približamo življenje ptic ljudem.
 
V raziskavi, ki jo lahko preberete v priponki, so v gnezditveni sezoni 2007 in 2008 sistematično pregledovali gnezdilnice, nameščene v okolici Ribnika Vrbje pri Žalcu. Leta 2007 smo zasedenost gnezdilnic ugotavljali z večkratnim opazovanjem, odpirali so samo lažje dostopne gnezdilnice. Zasedenost so dodatno preverili po koncu gnezditvene sezone februarja 2008, ko so opravili tudi čiščenje gnezdilnic oziroma odstranjevanje starega gnezditvenega materiala.  

Inventarizacija flore na območju Vrbje

Inventarizacija flore na območju Vrbja – poletno-jesenski aspekt  

Na območju Ribnika Vrbje so v jesensko-poletnem času popisali 247 rastlinskih taksonov. Med zavarovanimi oz. ogroženimi so le 4 popisane vrste:

  • črnordeča ostrica (Cyperus fuscus),
  • klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum),
  • krhka hrbtoresa (Gaudinia fragilis) in
  • vodna perunika (Iris pseudacorus).

Na območju so dobro razviti prodiščni habitati z velikim številom rastlinskih vrst.  Na vodni površini kot je ribnik Vrbje bi pri naravnih pogojih pričakovali večje površine vodne vegetacije. Zaradi trenutne rabe  (ribogojstvo) je ta slabo razvita. Glede na stanje v letu 2006 in glede na stare podatke, je bil ribnik nekoč v bolj ekstenzivni rabi in če ga ocenjujemo s prisotnostjo rastlinsklih vrst, je njegovo stanje danes slabše.. Na obravnavanem območju najdemo večje število tujerodnih invazivnih vrst.
 

Ptice Ribnika Vrbje in okolice

Zaključno poročilo projekta

Na ribniku in njegovi bližnji okolici je bilo videnih že preko 170 vrst ptic. Dobra tretjina teh ptic sodi med vodne vrste, kar priča o pomembnosti ribnika za le-te. Več vrst ptic na ribniku gnezdi, še več pa se jih na njem ustavi v času selitve, jeseni in spomladi.

Več o zaključnem poročilu projekta PHARE in o seznamu opazovanih vrst si lahko preberete v priponki.

Duplarji na območju Ribnika Vrbje

V priponki si lahko preberete več  o duplarjih, ki gnezdijo na območju Ribnika Vrbje in bližnji okolici. 


Galerija slik