Carmina Burana

Glasbeno-scenski spektakel za ponedeljkov gledališki abonma in izven

Scenska kantata Carmina Burana  je ena najbolj znanih del skladatelja Carla Orffa. Izjemna melodika in hipnotična ritmičnost začara široki krog poslušalcev, izvajalcem pa ponuja svojevrsten izziv in veselje. Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonemške in starofrancoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te, po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, so po Benediktbeuernu, imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Bile so vseskozi priljubljene zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je leta 1937 na nekatere med njimi zložil scenično kantato. Takšni glasbeno delo je idealno za povezovanje med različnimi okolji in glasbenimi sredinami.

Slovenski tolkalni projekt že vrsto let sodeluje z različnimi zbori, le ti pa veljajo za eno najmnožičnejših oblik kulturnega udejstvovanja v Sloveniji.  Projekt so premierno izvedli v Velenju ob odprtju projekta Evropska prestolnica kulture junija 2012.

Dirigentka: Martina Batič

Sodelujejo: Zbor Slovenske filharmonije, PopSeSlish, Mešani pevski zbor Galicija, Akademski pevski zbor Celje, SToP – Slovenski tolkalni projekt

Pianistki: Jerneja Grebenšek in Kristina Arnič

Solisti: Tomaž Kovačič (basbariton), Dejan Maksimilijan Vrbančič (tenor), Nina Dominko (sopran)

Vizualizacija: Stane Špegel

"Slovenski tolkalni projekt je navezal stike in realiziral projekte na različnih umetniških ravneh. V raziskovanju novih možnosti skupina vselej išče zanimive projekte. SToP se je praktično dotaknil že marsikatere tematike. In na splošno velja, da vsakršna kombinacija s tolkali praviloma izpade dobro. Ravno zato je projekt Carmina Burana eden vrhuncev v skoraj 12-letnem delovanju te naše najbolj prepoznavne slovenske tolkalne skupine. Scenski kantati Carmina Burana želimo dodati svež doprinos, uporabiti tudi sodobnejša glasbila, ki niso v originalni različici, in s tem mogoče spodbuditi zanimanje za to delo pri širši publiki, tudi mlajši, ki ji morebiti tovrstna glasba ni blizu.
Tolkala so sicer sama po sebi še vedno zelo atraktivna, toda v tej kombinaciji, kjer gre za 100-članski »stroj«, nimajo glavne besede, so le en del bogatega glasbeno-vizualnega spektra. Seveda si ne upamo pomisliti, kako bi Carl Orff reagiral ob tako začrtani izvedbi njegovega slovitega dela, sem pa mnenja, da ga ne bomo osiromašili, temveč kvečjemu nadgradili. Prepričan sem tudi, da bi ga avtor z veseljem pogledal."
Dejan Tamše,Slovenski tolkalni projekt SToP
, junij 2012, Velenje (EPK 2012).

Galerija slik