Hmeljska princesa
Opereta Radovana Gobca v treh dejanjih, režija Miha Alujevič, dirigent Franci Rizmal, operetni zbor je pripravil Matjaž Kač. V glavnih vlogah sta pela Andreja Zakonjšek in Marjan Trček. Premiera je bila 4. 12. 2005 v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Vloge in izvajalci
Pavel Koman, graščinski upravitelj |
Borut Alujevič |
Otilija, njegova žena |
Jožica Ocvirk |
Darinka, nečakinja |
Andreja Zakonjšek |
Branko Mirnik, vzgojitelj |
Marjan Trček |
Vila Zora, operna pevka |
Vida Lindič |
Izak, trgovec |
Dani Šlogar |
Khon, trgovec |
Rok Šošter |
Salobir, trgovec |
Primož Krt |
Grgra, novinar |
Henrik Čuvan |
Šušlja, novinar |
Dušan Banko |
Deklica |
Hana Cimperman |
Služabnika |
Klara Kobe |
Poštar |
Jure Hrovat |
Kratka vsebina:
V podeželskem dvorcu v Savinjski dolini grajska Darinka praznuje svoj 20. rojstni dan. Na praznovanje njen stric, graščak Komen, povabi trgovce s hmeljem, ki bodo prišli kot Darinkini snubci. Oče ji je namreč zapustil premoženje, s katerim bo smela razpolagati šele po poroki. Nežna ljubezen se prebudi med Darinko in vzgojiteljem Brankom. Branko je sicer skladatelj, ki je že napisal opereto. V drugem dejanju se zaplete, graščak je osumljen varanja, Danica je razočarana nad domnevno nezvestobo svojega izbranca, graščak si hoče prisvojiti Brankovo opereto … Ko slišijo novico, da je cena hmelju drastično padla, jo snubci drug za drugim pobrišejo. Konec je srečen, kot se za lahkotnost operete spodobi, ali kot bi rekel graščak Komen, vse je »Tip-top!«
Radovan Gobec:
Rodil se je 1. junija 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici, umrl v Ljubljani 14. aprila 1995.
Po učiteljišču v Mariboru je na ljubljanski Akademiji za glasbo študiral dirigiranje pri Danilu Švari ter kompozicijo pri Blažu Arniču in Lucijanu Mariji Škerjancu. V tridesetih letih je učiteljeval v Grižah. V letih 1946 – 1957 je vodil Akademski pevski zbor Tone Tomšič, od leta 1953 tudi Partizanski invalidski pevski zbor. Poučeval je glasbo na gimnaziji in na zborovski šoli.. Pedagoško delo je zaključil kot profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani leta 1972.
Bil je eden najznačilnejših predstavnikov množične pesmi, zborov, kantat in operet.Hkrati je bil pobudnik, zagovornik in organizator široko zasnovanega, zlasti zborovskega in kulturno-prosvetnega delovanja. V stilnem pogledu je bil poznoromantični realist.
V njegovem opusu so še posebej značilne operete (Hmeljska princesa, Planinska roža, in Kresniček), zbori (Bohor je vstal, Pesem o svobodi,…), kantate (Pesem dela, Dobro srečo, domovina, Poslednja rožica,…), orkestralna dela (Slovenska suita, Mladinska simfonija,…) in edina opera (Kri v plamenih).
Opereta Hmeljska princesa, ki jo je napisal leta 1930, je bila prvič uprizorjena v Žalcu leta 1933.