Parole, parole

Glasbeno-kriminalna komedija za gledališka abonmaja in izven

To je zgodba o nenavadnem ljubezenskem trikotniku s presenetljivim končnim preobratom, ki vnaša v duhamorne čase kar nekaj veselja. Glavna junakinja je ženska, ki ogromno govori, a za svojimi besedami ne stoji, torej govoriči, tudi njena soigralca sta nagnjena k intenzivnemu trošenju praznih besed, sploh se pa v predstavi ogromno poje, zato je naslov predstave Parole, parole ( v prevodu dr. Igorja Sakside Nakladaš, nakladaš) popolnoma upravičen.

Parole parole je naslov sanremske popevke iz leta 1972, s katero sta na tem festivalu zmagala Mina in Adriano Celentano. V slovenščino jo je prepesnila Elza Budau, zapela pa sta jo Elda Viler in Boris Cavazza.

Nesrečno poročena tovarnarjeva žena, ki je za povrh še zelo samoljubna, si prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo z zadrtim samcem Brunom in ga pri tem nič kaj rahločutno najprej spravi v zapor in nato še v norišnico in to samo zato, da reši svojo lastno kožo. Po njeni zaslugi je nesrečni Bruno obdolžen, da je zakrivil hudo prometno nesrečo. Ko se Eve skorajda otrese, pa spozna, da se je vanjo zaljubil. Eva pa je poročena in ljubimca do popolne sreče loči le še dolgočasni, a dobrodušni mož Mario.  Eva se odloči, da ga je treba ubiti, na oni svet pa naj bi mu seveda pomagal Bruno. A razplet je vse prej kot pričakovan ... 

Avtor: Aldo Nikolaj

Režija: Jaka Ivanc

Igrajo: Igor Štamulak (Bruno), Lara Jankovič (Eva), Rok Matek (Mario), Davor Herceg/Joži Šalej (Pianist)

Galerija slik