Salon Jelice Žuža in prenovljena Galerija Savinjskih likovnih umetnikov

v gornjem delu Savinove hiše (foto utrinki z odprtja)

Salon Jelice Žuža in prenovljena Galerija Savinjskih likovnih umetnikov v Savinovi hiši v Žalcu

Včeraj smo odprli Salon Jelice Žuža in prenovljeno ter dopolnjeno zbirko - Galerijo Savinjskih likovnih umetnikov. Obe zbirki sta v gornjem delu Savinove hiše, kjer je že spominska soba Rista Savina in manjša zbirka kiparja Eduarda Salesina. Z novimi likovnimi pridobitvami razpiramo pogled v ustvarjalno dejavnost Savinjske regije ter v življenje in delo pomembne slikarke Jelice Žuža.  Številne obiskovalce je najprej v atriju nagovorila Lidija Koceli, vodja programa Kultura v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, ki upravlja s Savinovo hišo. Na kratko je novo pridobitev in koncept postavitve predstavila njegova avtorica kustosinja mag. Alenka Domjan. Po glasbenem programu v izvedbi Francija Rizmala (violina) in Andreje Markun (klavir) je zbirki odprl župan Občine Žalec Janko Kos skupaj z Dragom Žužo, njegovo soprogo in sinom.

Akademska slikarka Jelica Žuža (1922—2014) je kot umetnica in ženska stopala po samotnih poteh in iskala edino resnico življenja v barvi in svetlobi. Bila je učenka Mateja Sternena, študentka dunajske akademije, diplomantka ljubljanske in specializantka zagrebške Akademije za upodabljajočo umetnost. Gotovo je ena redkih osebnosti v slovenskem likovnem prostoru, ki je ohranila  najglobljo pripadnost tradiciji »čistega slikarstva«. V svoji neizprosni ustvarjalni strogosti je presnovila izbrani motiv (tihožitje, portret) v avtonomno barvno in svetlobno interpretacijo; v slikovit doživljaj, ki sledi čustvenim vzgibom  in psihološkim ugrezom  ter v nedotakljivi snovnosti podobe prestopa čas – od spominov k večnemu. 

Celotno gradivo za Salon Jelice Žuža (umetniška dela, pisna in fotodokumentacija ter drobne osebne stvari) je Občini Žalec podaril dedič umetničine zapuščine, Drago Žuža. Poleg izbranih umetniških del, predstavljenih v loku od študijskih let do njene smrti, vsebuje tudi pisno in foto dokumentacijo, ki govori o njenem duhovno bogatem življenju. Zbirka je postavljena v koncept, ki v zanimivi scenografski postavitvi jasno opredeljuje umetniško pot akademske slikarke, osebno povezanost z umetniki (zbirka vključuje umetniška dela - njene portrete, ki so delo pomembnih umetnikov: Franceta Goršeta, Vladimirja Štovička, Milana Vojska in Marina Tartaglia) ter z dokumentarnim gradivom pripovedoval zgodbo njenega življenja. Koncept Salona Jelice Žuža in Galerije Savinjskih likovnih umetnikov je pripravila kustosinja mag. Alenka Domjan, izvedba postavitve obeh zbirk je delo oblikovalca mag. Jožeta Domjana.

V prvi sobi sledimo slikarskim začetkom, študijski poti in ustvarjalni zrelosti z najbolj značilno motiviko – tihožitjem in portretom, ki sta se skozi več desetletij prepletala s simfonijo in tišino, včasih postajala v somraku, potem pa spet začutila močan utrip  poteze in barvnega napoja.

V drugem prostoru odpiramo pogled v »njeno podobo« - avtoportret, ki je za mnoge umetnike v življenju, še posebno v prelomnih obdobjih, skriti odvod siceršnjega slikarstva in sugestivna likovna oblika - odkrivati lastni »jaz«. Poleg avtoportretov so razstavljeni tudi portreti umetnice, ki so jih ustvarili drugi: slikar Marino Tartaglia ter kiparji Milan Vojsk, Vladimir Štoviček ter France Gorše, s katerimi je vseskozi ohranjala tesne vezi. Zadnja soba je dokument njenega življenja. Na ogled so izbrane fotografije družine in njene podobe skozi različna življenjska obdobja ter dokumentarni film »Jelica Žuža«, posnet leta 2011 (Videoprodukcija Gaber).

V prenovljeni in z novimi deli dopolnjeni Galeriji savinjskih likovnih umetnikov so dela naslednjih umetnikov:

Adija Arzenška, Terezije Bastelj, Jožeta Domjana, Antona Hermana, Gorana Horvata, Jožeta Horvata Jakija, Doreta Klemenčiča Maja, Petra Koštruna, Slavka Krajnca, Simona Macuha, Petra Matka, Jožefa Muhoviča, Vlada Novaka, Željka Opačaka, Darinke Pavletič Lorenčak, Ane Pečnik, Ervina Potočnika, Irene Potočnik, Uroša Potočnika, Eduarda Salesina, Rudija Španzla, Veljka Tomana, Alojza Zavolovška in Jelice Žuža.

Prenovljena zbirka razširja pogled v ustvarjalnost umetnikov različnih generacij, ki pripadajo prostoru Savinjske doline. Večino umetniških del so avtorji podarili ali dali Galeriji v hrambo z namenom, da je na voljo javnosti; da ta spoznava in prepoznava umetniške izraze in dimenzije njihovega likovnega razmišljanja, ki v izbranem mediju in skozi proces dela pripovedujejo vsak svojo zgodbo. Čeprav v Savinjski dolini ni iskalo zavetja mnogo umetnikov, ne v preteklosti in ne danes, je prisotnost tistih, ki soustvarjajo ta kulturni prostor, toliko bolj dragocena.

Avtor fotografij Tone Tavčer


Galerija slik