Otroški abonma

Pripovedno gledališče gdč. Bazilike

 

10. oktobra 2026

Lutkovna predstava, 35 min

 

Režiserka, avtorica koncepta in igralka animatorka: Katja Povše

Lutkovni tehnolog in izdelovalec scene ter lutk: Žiga Lebar

Avtorica glasbe: Jelena Ždrale

 

Lutkovna predstava Kako objeti ježa je nastala po istoimenski slikanici Jane Bauer, ki je za zanjo prejela nominaciji za večernico (2022) in desetnico (2023) ter nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico (2022).

 

V zgodbi spoznamo dobrovoljnega ježa, ki se mu svet obrne na glavo zaradi nenadne in neustavljive želje, da bi nekoga objel oziroma, da bi nekdo objel njega. Uprizoritev dosledno sledi unikatnosti zgodbe, ki v sebi nosi elemente absurda in nonsensa ter nadgrajuje njeno večplastnost v domišljijski lutkovni svet ježa in hoste, v kateri ne prebiva samo on, temveč tudi živali, ki v realnem svetu sodijo v drugačne življenjske prostore: slon, želva … pa tudi Pipe lisjak – deček, oblečen v lisičji kostum.

 

Ježeva želja, na prvi pogled rahlo absurdna, sproža številne asociacije in čustvene odzive, s katerimi se srečujemo vsak dan. Občutek osamljenosti, ki sproži potrebo po stiku z drugim živim bitjem. Občutek razočaranja ob zavrnitvi. Ježeva žalost pa se še poglobi, ko mu prijatelj Pipe iskreno pove, zakaj ga nihče ne bo hotel objeti. Jež mora odrasti in se soočiti z lastno nepopolnostjo in nepopolnostjo drugih, hkrati pa v sebi poiskati drugačne kvalitete.  Ko spozna vrednost iskrenega prijateljstva, se zgodi objem.

 

Predstava je uvrščena v katalog najkakovostnejših otroških predstav Zlata paličica.

Škratovo lutkovno gledališče Celje

 

7. novembra 2026

Lutkovna predstava, 30 min

 

Dramatizacija in besedilo po motivih zgodbe Lile Prap: Mateja Šušteršič in Škratovo lutkovno gledališče Celje 

Režija, lutkovna tehnologija, izdelava lutk, scena: Mateja Šušteršič 

Likovna zasnova lutk: Lila Prap 

Avtor in izvajalec glasbe: Bojan Draksler 

Nastopajo: Brina Cehner, Urška Jagrič, Natalija Jenko, Ajda Jonak, Marijana Kolenko, Niko Korenjak, Suzana Savković, Breda Stepan, Paulina Veronek, Luka Žerjav

 

Zakaj mačke lovijo miši? Zakaj mačke predejo? Zakaj si mačke brusijo kremplje?

 

Izhodišče lutkovne predstave je slikanica Mačji zakaji svetovno znane ilustratorke, Celjanke Lile Prap. V njej se avtorica  sprašuje in odgovarja na zanimivosti o mačjem življenju.
Mačke in miši povezujejo prizore, pri čemer spremljamo natančno, vestno in tudi duhovito predstavitev tihih in prezentnih mačk ter njihovih lastnosti, ki jih komentira družina treh miši.

 

Mišja in mačja druščina sta pregovorno sprti, čemur se v predstavi zoperstavimo, saj v svetu domišljije, igranja in otroškosti seveda ni tako. Iz strahu lahko zraste pogum, nagajanje zamenja igra, kreganje pa lahko vedno nadomesti prijateljstvo. 

 

Predstava je dobitnica zlate plakete na državnem srečanju lutkovnih skupin 2026.

Franci Krevh in Tomaž Pačnik

16. januarja 2027

Interakcijska glasbena predstava, 45 min

 

Zasnova in izvedba: Franci Krevh in Tomaž Pačnik

 

Kako zvenijo afriški bobni? Zakaj so jih nekoč imenovali kar »prvinski telefon«? In koliko različnih zgodb lahko pripovedujejo tolkala z vseh koncev sveta?

 

Pridružite se Franciju in Tomažu na domišljijskem glasbenem potovanju okoli sveta, kjer otroci skozi pesem, ritem in zanimive pripovedi spoznavajo tolkala različnih kultur. Skupaj zapojejo priljubljene otroške pesmi, odkrivajo nenavadna glasbila ter aktivno sodelujejo v predstavi, ki na zabaven in poučen način odpira vrata v svet glasbe.

 

Tolkala so glasbila, ki jih otroci najraje opazujejo in poslušajo, saj je ritem prvinska glasbena komponenta. Po predstavi bodo otroci lahko nekatera tolkala tudi sami preizkusili in tako glasbo doživeli še povsem od blizu.

Lutkovno gledališče Ljubljana

 

27. februarja 2027

Lutkovna predstava, 40 min

 

Avtorja: Julia Donaldson, Axel Scheffler 

Režiser: Jaka Ivanc 

Dramatizacija: Milan Dekleva 

Likovna podoba in scenografija: Natan Esku 

Glasba: Davor Herceg

Nastopajo: Gašper Malnar, Brane Vižintin/Iztok Lužar, Martina Maurič Lazar, Jure Lajovic/Lovro Finžgar

 

Zverjasec je zgodba, polna preobratov, humorja ter odličnih rim angleške pisateljice in pesnice Julie Donaldson. 

 

Miška je lačna. Lakoto ji, tako kot vsaki miški, najbolje potešijo lešniki. Takšni najslajši, ki rasejo v gozdu. Gozd pa je poln najrazličnejših lačnih plenilcev. Tu je prihuljena in zvita lisica, pametna in samozavestna sova ter zapeljiva in vitka kača – vse bi jo rade za večerjo. Da bi se jih rešila, uporabi domišljijo in pamet. Izmisli si zverjasca: »Ima postrani kremplje, grozne obrvi, čekane, pomarančne oči, črn jezik v gobcu … najraje pa jé lisice na žaru, sladoled, namočen v sovjem soku, in pražene kače.« Lisica, sova in kača se prestrašijo in hitro najdejo takšno ali drugačno opravilo, češ da se jim mudi domov. V resnici pa jih je strah. Že se zazdi, da je miški uspelo prelisičiti živali, ko se v zgodbi zgodi nov preobrat. Pred miško stoji pravi zverjasec – prav takšen, kot ga je oblikovala v svoji domišljiji. Torej resnično obstaja? In zelo zelo je lačen. Bo miška dovolj iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega?

 

Poleg napete zgodbe o tem, kako se premaga strah, se obeta še čisto pravi muzikal s pesmimi, ki si želijo postati enako popularne, kot je popularna zgodba o zverjascu.

 

Predstava je uvrščena v katalog najkakovostnejših otroških predstav Zlata paličica.

KU-KUC gledališče

 

20. marca 2027

Gledališka predstava, 40 min

 

Scenarij in režija: Urška Raščan (po motivih pravljice Palčica H. C. Andersena)

Nastopajo: Petra Jauk, Luka Slavic, Urška Raščan

Glasbene podlage: Luka Slavic

 

Nežno in ljubko deklico, komaj za palec veliko, ugrabi zahrbtna stara krastača. S pomočjo otrok ji uspe pobegniti v gozd, kjer jo pred hladno zimo reši dobrosrčna poljska miš, vendar se mora zaradi tega poročiti z dolgočasnim krtom. Lastovica je edina, ki bi Palčici lahko pomagala, vendar je podlegla hudemu mrazu in več ne slišimo bitja njenega srca … morda lahko pomagajo prijatelji in morda res lastovice prinašajo srečo.

 

Palčica je zgodba o pogumu in pravi ljubezni, ki reši vse. Je zgodba o moči, ki ne izvira iz velikosti telesa, ampak čistosti srca, in o iskanju sebe in svojega mesta v svetu velikih in drugačnih. In ob srečnem koncu najlepše Andersenove pravljice je tudi to, da po vsakem dežju posije sonce, še posebej, če smo dobri, pošteni in smo si to sonce zaslužili.